»Sem na Slatkonjo glej, ki v zemskem čaka še prahu,gori v nebo gredé, Deva preblaga, nazaj.Pesmi poslušaj glas, ki ti naša jih grla pojejo,hvalnice naših ust, ki te, Devica, slavé.Usmili vendar se me, ter vzemi prosečega hlapcas svojo pomožno roko gori nad zvezde v nebo.«
»Slavimo vnebovzetje Device Marije in se veselimo njenega poveličanja, zahvaljujemo se Devici Mariji vnebovzeti za številne milosti, ki jih prejemamo po njeni materinski priprošnji.«
»Tista Bileća 'Dole kamen, gore nebo .... O, Bileća, bog te jebo...', in moja Bilećanka sta na zato diametralno nasprotnih straneh.«
»Prišel sem z ladjo. Prišel sem od zgoraj, z neba.«
»Enkrat te / prestreže Devica Marija, drugič / padeš na kup gnoja. Včasih se / poženeš v čisti nič.«
»To pesem v pobožni umetnosti ustvarja tebi, preblaga mati, Jurij Slatkonja, škof Pičenski, kantor in reditelj cesarskega zbora, potapljajoč se marljivo v veselje tvojih praznikov; posebno pa mu je pri srcu oni dan, ko si bila vzeta v nebo, na katerem se svetiš v lepoti lunini in si izbrana za sonce.«
»Devet desetletij sem preletel urno, ozračje je bilo lepo viharno, nebo nad mano redko kdaj azurno, z nevihtami ves čas preradodarno.«
»Ta ptica bo kmalu krasila naše nebo.«
»Danes gori tisto, kar ste vi zažgali.«
»Manko ali šibkost našega glasu v svetu so takrat okrepili do neba naši rojaki povsod.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju